Barbara Kastelec: Semena
Barbara Kastelec: Semena
(17. 11. 2014 – 12. 12. 2014)
Dela slikarke Barbare Kastelec v Nočni izložbi Pešak delujejo drugače, kot če bi jih lahko posamično opazovali v neposredni bližini, kar je zaradi specifike Nočne izložbe Pešak nemogoče. Ko se ozremo v “galerijski” prostor, vidimo pet ločenih prostorčkov: za vsakim lihim oknom se sveti po ena, za sodimi po dve okroglini, ki jih zapolnjujejo nenavadna bitja. Ponekod gre za eno, drugje tudi dve v istem barvno zapolnjenem krožnem polju, ki ga obdaja črnina.
Presenečeno ugotovimo, da gre za sedem okroglih platen, pri katerih je umetnica precizno izrisane elemente ustvarjala v gvašu. Opazovalcu brez specifičnega znanja biologije in predvsem botanike se zdi, kot da gleda majhne rastline, morska bitja, školjke v morju, njegovih globinah ali celo v vesolju.
Že iz naslova razstave – Semena in naslovov posameznih slik[1] ugotovimo, da gre v večini primerov za zelo majhna semena kopenskih rastlin različnega porekla, ki so na slikah močno povečana. Občutek opazovanja skozi mikroskop, ali celo teleskop, pa pričara tudi daljnogled, ki je sestavni del galerije.
Semena ponekod spremljajo bitja iz morja, kot na primer ožigalkar na sliki v drugem oknu z naslovom Xanthisma texanum-Galinsoga branchystephana/Phylum Cnidaria. Prvi del imena stoji za seme rastline, ki s svojo obliko sproži asociacijo, v tem primeru na ožigalkarja, ki je upodobljen poleg in ga označuje drugi del naslova. Pri vseh slikah avtorica dosledno upošteva tovrtsno imenovanje, le da je drugi del lahko tudi pojav v vesolju. Lahko je upodobljeno le eno seme, ki sproži asociacijo na drugo bitje, kot na primer Prenia tetragona/Parastichopus johnsoni, kjer se avtorica preigrava s podobo povečanega semena in eksotično morsko kumaro podobne oranžne barve.
Slogovno nas dela napeljujejo na botanične ilustracije, pri čemer umetnica vzame podobe iz različnih virov in jih postavi v skupno okolje, ki je povsod nakazano, pa naj gre za vesolje ali dno morja. Obe razsežnosti sta skrivnostni in za znanstvenike izjemno zanimivi.
Semena so vzeta iz del fotografa Roba Kesselerja, ki je, s pomočjo mikroskopske povečave semen in obdelave pridobljenih posnetkov, ustvaril privlačne, estetske, zaradi spreminjanja barv le delno dokumentarne podobe za znanstveno knjigo o semenih. To dejstvo, kot tudi umetničino spostavljanje elementov, ki v naravi ne sodijo skupaj, odpira mnoge aktualne problematike, ki zadevajo na primer genski inženiring, vprašanja poseganj v dedne lastnosti posameznih rastlin in živali, ki sprožajo vse več vprašanj o izvoru in sestavi živil, o tem kakšno hrano jemo in kakšne posledice imajo gensko spremenjena živila na živali in ljudi ter konec koncev tudi o tem, kje so meje človeških želja po znanju, eksperimentiranju, ne glede na ceno.
Vendar gre tu tudi za nadaljevanje Barbarine lastne slikarske prakse in kot predhodnici tej seriji lahko omenimo njene upodobitve hrane in gob.
Med dela s hrano sodijo tako čokoladice kot morske živali, ki jih avtorica izpostavlja kot sprožilce spominov. S tem nadaljuje v seriji Gobe, ki sprožajo asociacije in obujajo spomine na določene trenutnke iz časa otroštva. Gobe pomensko razširi, tako da doslika atomsko gobo, znanilko uničenja, ki obudi spomin na drugo svetovno vojno, uničenje Hirošime in Nagasakija. Pri obeh serijah gre za pogled nazaj, čeprav gobe, predvsem atomske, lahko beremo tudi kot svarilo za prihodnost.
Če sledimo poti od upodabljanja hrane, gob, do semen, se sedaj usmeri v tisto prvobitno. Tisto, kar je bilo pred vsemi plodovi, rastlinami. Navkljub temu pa se zdi, da slikarka šele sedaj usmerja pogled naprej, v prihodnost. Iz téme izvora pelje v vprašanja, ki spadajo na področje znanosti in se sprašuje o prihodnosti bitij.
Pri seriji Semena se zdi, da je umetnica vzpostavila distanco, saj gre za elemente, ki težko sprožijo spomin na vizualni ravni, kot recimo hrana ali pa gobe. Tu se distancira do ustvarjenega tudi v potezi, ki je manj osebna, manj sproščena in bolj precizna, kot na delih iz prejšnjih serij. Pa vendar, okrogla platna s podobami semena/izvora življenja, izzovejo misel o reprodukciji in o cikličnosti življenja in se tako lahko ponovno navežejo na posameznikovo življenje.
Kljub spremembam v tehniki, formatu ter snovi naslikanega, je pri delih iz serije Semena, kot že pri upodobitvi gob prisoten razkol med temami, ki zadevajo širšo družbo in na prvi pogled bolj prikrito osebno tematiko, pri čemer umetnica pušča prostor odprt obema interpretacijama, končno sodbo pa prepušča gledalcu.
Anabel Černohorski
[1] Heckelia deflexa var. americana/Octocorallia: Alcyonacea, Hibiscus mutabilis/Phylum Annelida, Xanthisma texanum-Galinsoga branchystephana/Phylum Cnidaria, Xanthisma texanum-Galinsoga branchystephana/Phylum Cnidaria, Delphinium peregrinum/Blue Planet, Acacia cyclops/Red nebula, Darlingtonia californica/Candylactis gigantean: gvaš na platnu, 2014.
———————————————————————————————
Galerija Nočna izložba Pešak,
AKC Metelkova mesto, Ljubljana
BARBARA KASTELEC – SEMENA / SEEDS
17. 11 – 10. 12. 2014
Otvoritev: 17. november 2014, ob 20.00.
V ponedeljek, 17. novembra, vas vljudno vabimo na odprtje razstave del slikarke Barbare Kastelec, ki se prične ob 20.00, že tradicionalno, na stolpu pred galerijo Nočna izložba Pešak v AKC Metelkova mesto.
Tokrat bo v Nočni izložbi Pešak mogoče opazovati slike, na katerih je upodobljena nenavadna kombinacija elementov iz žive narave, postavljena v okolje, ki ni nujno njihovo. Zakaj se razstava imenuje Semena (Seeds), boste spoznali, če si razstavo pridete pobližje pogledat, zato bo, kot vedno, na voljo daljnogled, ki je pritrjen na stolp, v bližini pa bo tudi umetnica sama.