Helena Tahir: Polnočni jam

Helena Tahir: Polnočni jam

(11. 11. 2021 – 15. 1. 2022)

Ustvarjanje Helene Tahir zaznamujeta preciznost v izvedbi in pogosta uporaba tradicionalnih tehnik grafične umetnosti, ki jo umetnica z izvirnimi prijemi postavlja v sodobnost. Gre za raziskovanje in razširjanje obzorij umetničine lastne likovne prakse kot tudi medija grafike nasploh. Poleg izbire dolgotrajnih likovnih postopkov in izjemne natančnosti v izvedbi, pa njeno prakso dopolnjujeta spontanost in naključnost. Slednje se kaže denimo v izbiri motivov. Ti so v veliki meri prepuščeni intuiciji, nezavednemu ključu, hkrati pa stremijo k določenemu vizualnemu učinku. Ustvarjena dela druži odprtost v interpretaciji ter težnja k univerzalnosti.   

Helena Tahir se v Galeriji Nočna izložba Pešak predstavlja z novonastalim delom Polnočni jam, narejenim na podlagi črno-bele serije linorezov V vrtincu (2018). Starejšo serijo sestavlja šest izrazito vizualno nasičenih grafik, za katere je mnoge zanimive figure in predmete vzela iz svojega arhiva starih časopisov in revij. Za razliko od omenjene serije pa je razstavljeno delo že na prvi pogled precej drugačno. Polnočni jam je v svojem nastanku prešel kar nekaj postopkovnih faz, od izrazito manualnih do digitalnih, ki so pripeljale do materializacije v obliki tiska na papir. Bolj kot se, v tem primeru, umetnica oddaljuje od uporabljenih virov in večja kot je igra z ustvarjalnimi postopki, bolj abstrakten je končni rezultat.

Okna galerije Nočna izložba Pešak zapolnjena s prevladujočo črno barvo učinkujejo kot zaslon, na katerem se s pomočjo svetlobe izrisujejo podobe otrok ter glasbenikov. Predvsem osrednji motiv koncerta, ki je glede na simetričnost upodobitve tudi najbolj izpostavljen, vsebuje večjo mero dinamike. Četudi so podobe nastopajočih statične, pa je v njih nekaj filmskega. Celota, ki jo oko sestavi v enovito podobo, deluje kot slika na platnu v stari kinodvorani, ki se je zataknila in sedaj poplesuje pred našimi očmi ter v sedanjost prenaša skoraj naključne drobce preteklosti. Sam ustvarjalni proces pa do neke mere spominja na glasbeno snovanje. Umetnica svoje starejše delo V vrtincu namreč jemlje kot notni zapis, ki ga razstavi na posamezne vizualne elemente, iz katerih nato sestavi povsem novo kompozicijo. 

Anabel Černohorski

1 2 ►