Mia Paller: … smell the coffee

Animacija …Smell The Coffee je izhodišče za novo delo na oknih Galerije Nočna Izložba Pešak. Čeprav so posamezni elementi, ki se nam kažejo kot risbe (oz. kadri), sestavni deli animacije, pa ravno zaradi avtoričine izbire zgolj določenih, nastajajo vrzeli. Ob selitvi umetniškega dela …Smell The Coffee v Galerijo Nočna Izložba Pešak se zgodi preobrazba samega medija. Čeprav lahko gledalec dostopa do videa, ta ni predvajan v živo, pač pa ga mora s pomočjo pametnega telefona ali podobne naprave odpreti sam. S tem avtorica odpira različne možnosti vstopa v branje razstave in umetniškega dela.

 

»Ko se žlička prevrne in na mizi pusti kavno sled, roka počisti risalno površino, pomoči prst v packo in iz nje začne vleči črto – line. Mnogokrat se namreč moja slika začne prav na enak način, iz madeža, oblike, katero narekuje naključje.« Mia Paller, iz opisa videa … smell the coffee (2018, 1’28”)

“Na prvi pogled vizualno preprosta animacija … smell the coffee umetnice Mie Paller temelji na risbi na belem ozadju. Tako kot že za prejšnjo animacijo Laundry (2016, 1’00”), snov zanjo črpa iz vsakdanjika. Motivika ji služi za igranje z risbo, potezami, črtami, ki jim v animaciji vdahne življenje (anima lat. duša). Linijam dopušča navidnezno svobodo, ko se po uvodnem kadru začnejo prelivati in tvoriti različne podobe.

V starejši animaciji je igra linij in podob, kot naznanja že naslov Laundry (Pranje), v veliki meri vezana na opravila okoli pranja perila. Kot glavni protagonist se linija preobraža denimo v vrvi za obešanje ali pa v »zmečkane« linije, ki jih ravna likalnik. V novejši animaciji pa se asociacije na pitje kave v kavarni umikajo prosti domišljiji, svetu kreativnosti, katerega umetnica poveže s svojo umetniško prakso, ki nastaja ločeno od animacij. Tako se proti koncu videa pojavi ena od njenih abstraktnejših risb. Iz tega sveta zamaknjenosti nas v primeru »perila« nazaj v realnost prikliče pisk, zvok končanega pralnega cikla, v novejši animaciji pa podoba ob koncu izstavljenega računa za kavo (obe animaciji imata kot sestavni del posebej zanju ustvarjeni zvočni podlagi, katerih avtor je Jure Pohleven).

Animacija … smell the coffee je izhodišče za novo delo na oknih Galerije Nočna izložba Pešak. Čeprav so posamezni elementi, ki se nam kažejo kot risbe (oz. kadri), sestavni deli animacije, pa ravno zaradi avtoričine izbire zgolj določenih (in izločanjem ostalih), nastajajo vrzeli. Ob primerjavi razstavljenega z videom ravno te vrzeli gledalca napotujejo k temu, da jih zapolni v svoji glavi. To dopušča, da zgodbo povezujemo drugače, kot jo ob gledanju animacije, ko med posameznimi kadri, risbami, navidezno ni prostora.

Ob selitvi umetniškega dela … smell the coffee v Galerijo Nočna izložba Pešak se zgodi preobrazba samega medija. Čeprav lahko gledalec dostopa do videa, ta ni predvajan v živo, pač pa ga mora s pomočjo pametnega telefona ali podobne naprave odpreti sam. Jasen namig za to je vsebovan na naslovni tabli. S tem avtorica odpira različne možnosti vstopa v branje razstave in umetniškega dela.” Anabel Černohorski

 

Kustosinja: Anabel Černohorski
Programska ekipa: Damijan Kracina, Anabel Černohorski, Nataša Serec
Foto arhiv: Misanthrope ToNFilM
Produkcija: Galerija Nočna izloba Pešak, KUD Mreža
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, MOL – Oddelek za kulturo