Tejka Pezdirc: Rebra / Ribs
Tejka Pezdirc: Rebra / Ribs
Galerija Nočna izložba Pešak,
AKC Metelkova mesto Otvoritev: 8. maj – 22.junij 2015.
Tejka Pezdirc: Rebra/Ribs
Galerija Nočna izložba Pešak, AKC Metelkova mesto
Otvoritev: 8. maj 2015, ob 20.00.
V navidezno preprosto naslovljenem delu Rebra/Ribs, kiparka Tejka Pezdirc prostor galerije Nočna izložba Pešak preobraža v notranjost telesa, ki ga zaznamuje belina. Hišo, stavbo, kjer se galerija nahaja, pojmuje kot telo, v katerega lahko zremo skozi odprtine, okna. Takoj nam je jasno, da ne gre za naturalistično ujetje notranjosti osebe, pač pa za njeno interpretacijo te notranjosti, ki v sebi nosi množino pomenov.
Tejkino ustvarjanje se je skozi predhodna dela definiralo v navezavi s spominom in odsotnostjo, ki je z njim v tesnem objemu. Njena prostorska instalacija Prostori spomina (Odsotna) (2011–2012) sestoji iz starinskih vrat, ki so bila nekoč v uporabi. Ta sotvorijo prostore, ki jih umetnica napolni z raznoraznimi predmeti, ki so skupaj z vrati nosilci spominov. Tu, v primeru Reber, pa smo soočeni z belino, ki deluje kot praznina in kot Prostori spomina govori o odsotnosti in hkrati prisotnosti, le da na drugačen način. Podobno kot pojmovanje obleke, ki je objekt umetničine fascinacije ravno zaradi odsotnosti tistega, ki jo nosi, zaradi česar v sebi vsebuje sled te osebe. Ta dvojnost med praznino in lupino, med notranjim in zunanjim, je pri omenjenih delih vseprisotna.
Umetnica pri ustvarjanju umetniškega dela Rebra prostor Nočne izložbe Pešak uporabi kot enakovreden material. Povezava med prostorom, stavbo in telesom pa je jasna tudi, če omenimo njeno nedavno delo Bones of her back (2015), pri katerem gre med drugim tudi za fascinacijo nad lastnim telesom kot soustvarjalcem dela, tako fizično kot metafizično. Ta kiparski objekt pravzaprav meji na tekstilno umetnost, saj gre namreč za neke vrste oblačilo, plašč, ki si ga umetnica nadene, hkrati pa tudi v njeni odsotnosti priča o (njenem) telesu. V tem delu se vrača na tematiko spomina, na življenjsko zgodbo očetove tete, vlite v avtobiografsko pismo. Besede se, ko so enkrat prebrane, zažrejo v meso, v dušo in telo. Umetnica jih zašije na tkanino, uporabi pa tudi svoje lase kot enega od mnogih materialov (tekstil, keramika, silikon, povoj, papir, lasje). Objekti organskih oblik, narejeni iz silikona na hrbtni strani, pa se zdijo kot odmev hrbtenice, ki jo opazujemo obrnjeno navzven, zunaj telesa, torej ravno obratno, kot pri delu Rebra, kjer imamo pogled v notranjost.
Ukvarjanje s telesom in organskimi oblikam ter spominom, ki je vtisnjen v nas, se kaže tudi v prostorski postavitvi Rebra, le da gre na nek način za formalno izčiščenje preteklih vsebin, ki z različnimi odtenki beline in konstrukcijo, ki spominja na rebra, ustvarijo svojevrsten ambient. Pri Tejkinem ustvarjanju se razumevanje njenih del kot prispodoba življenja dopolnjuje, nadgrajuje in dograjuje z vsakim novim delom. Umetničina dela v sebi nosijo nenavadno moč pripovedovanja univerzalnih občutij človeštva, ki jih komunicira prek kombinacije različnih medijev in materialov, tudi tistih nesnovnih.
“All is too far what is outside of yourself” se glasi naslov enega od njenih del (fotografski kolaž, razglednica, 2014), ki priča o tem, da lahko resnično spoznamo le, kar prihaja iz nas samih. Rebra tako izhajajo iz Tejkinega sveta. Iz nje. A v sebi ravno tako nosijo univerzalnost.
Anabel Černohorski
Produkcija: KUD Mreža Galerija
Nočna izložba Pešak je del Celostne podobe Metelkove (Urbani likovni projekti), ki jo podpirata MOL in Mzk.