Tim Kropivšek: Nano favna

Tim Kropivšek: Nano favna (4. 12. 2025 – 10. 1. 2026)

Tim Kropivšek se v zadnji razstavi sezone predstavi s serijo kolažev Nano favna, ki je bila navdihnjena s fotografskim projektom Human Waste-lands (Človeške odpadne pokrajine). Raziskuje izmišljene mikro- in nanopokrajine, preraščene z nenavadno skorajda luminescentno floro ter so polne nenavadnih na prvi pogled protobiotskih bitji, ki v teh svetovih prevzemajo naključne vloge; plazijo, plavajo, prežijo in bežijo – v prostranstvih, ki so zanje ogromna, za nas neznatna. Njihovi svetovi so v primerjavi z našimi nepredstavljivo majhni, hkrati pa polni neukrotljive, vznemirjene dinamike.

Življenja na nanoravni ne moremo doumeti, ker do njega nimamo dostopa. Kropivškovi kolaži nam zato ne ponujajo znanstvene rekonstrukcije, temveč nas povabijo, da se za trenutek potopimo v sfero, kjer se zakoni velikosti, orientacije in gibanja izmikajo naši logiki. Ti kolaži nas zato popeljejo na slikovito popotovanje – in za to nam s seboj ne bo treba vzeti nanoskopa, za doživetje razstave v polnosti pa vseeno priporočamo daljnogled. ki bo poudaril občutek izgubljenosti v neskončnem drobovju teh svetov.

Kropivšek upodablja svetove, ki obstajajo onkraj meja tega, kar lahko zaznajo naši čuti. Sam ji opiše kot “nenehno spreminjajoče se, nenehno propadajoče in znova porajajoče se svetove, ki jih vedno znova potacajo večja bitja, kot smo na primer mi sami.” Ta ideja ponavljajočega se uničevanja in ponovnega rojstva se v kolažih izraža kot pulzirajoči ritem, ki ga ustvarjajo krožni nanosi in goste oblačne strukture, ki se zlivajo, prepletajo ali sesedajo same vase. Kompozicije poleg krožnih oblik zaznamujejo izrazito fluorescentne barve, ki iz temine Nočne izložbe odsevajo kot signal iz tujih, nezemeljskih ekosistemov sestavljenih iz rastlin, mineralov in živali, ki skupaj tvorijo hibridne organizme, ki so hkrati biološki in digitalni.

Dela so ustvarjena s programom Circulette, ki ga je umetnik ustvaril kot svoj prvi projekt v času magistrskega študija na ALUO v Ljubljani. Umetnik_ca lahko v tem programu ustvarja s krogi. Kropivšek s to osnovno obliko ustvari mikroorganizmom podobna bitja in rastlinje, ki skupaj tvorijo namišljeno simbiotsko mikro pokrajino, sam program pa je zanj vstopnica v ta fatastični nano svet, kakor je za znanstvenico_ka to mikroskop.

Nano favna deluje kot poskus miselnega potopa v svet, ki je premajhen, da bi ga uzrli, a hkrati prevelik, da bi ga lahko nadzorovali. Serija odpira vprašanje perspektive: kaj vidimo, ko gledamo preblizu, in kaj, ko predaleč?